Plakat šolskega razvojnega tima

---

Učitelji smo izkazovali razvijanje in aktivno rabo elementov gradnikov z dosežki in izdelki dijakov.

V učnem procesu načrtovanega opismenjevanja so dijaki osmišljali namene učenje in prevzemali soodgovorno vlogo učečega se udeleženca.

Učitelj je spremljevalec učnega procesa, inovator in arhitekt učnega okolja,  animator v napredovanju in usvajanju znanj  ter podpora (podporni steber) za osebni stik pri integriranju elementov  udi v osebnostnem zorenju učencev,  poleg socialnih veščin in intelektualnih zmožnosti.

GRADNIKI BRALNE PISMENOSTI vključujejo veščine, pristope in procese, ki se razvijajo postopoma in sistematično. Upoštevajo razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti vsakega učenca. Gradniki se razvijajo procesno, skozi daljše obdobje. Rezultati in dosežki OPISMENJUJEJO po vertikali od predšolskega obdobja do univerzitetne ravni. Temeljni gradniki so GOVOR, MOTIVIRANOST ZA BRANJE, RAZUMEVANJE KONCEPTA BRALNEGA GRADIVA, GLASOVNO ZAVEDANJE, BESEDIŠČE, TEKOČE BRANJE, RAZUMEVANJE BESEDIL, ODZIV NA BESEDILO IN TVORJENJE BESEDIL ter KRITIČNO BRANJE.

Naša šola je sodelovala kot razvojni vzgojno izobraževalni zavod (v nadaljevanju RVIZ). Glede na starostno obdobje učencev in raznolikost predmetov, ki jih poučujemo, smo se posebej osredotočili na ŠTIRI IZBRANE GRADNIKE:

BESEDIŠČE

Konkretizacija razvoja in aktivne rabe gradnika v podporo bralni pismenosti:

• Skupinsko sodelovalno učenje in raziskovanje strategij za izgradnjo predstav o strokovnem pojmu v okviru učne vsebine.
• Utrjevanje strokovnega besedišča s ciljem poglobljenega razumevanja učne vsebine.
• Širjenje strokovnega besedišča z iskanjem podatkov iz različnih virov, kot so slovarji, enciklopedije, leksikoni, strokovni priročniki, poljudnoznanstvene revije, literarna besedila, zgodovinski viri, zemljevidi,  viri v elektronskih medijih.
• Oblikovanje in izgradnja slovarja novih učnih pojmov, ki so bili usvojeni iz dela z različnim viri.
• Izgradnja didaktičnega učnega modela, ki posredno razlaga strokovne pojme (modeliranje evkariontske celice, plakati genomskih mutacij).
• Načrtna raba bralno učnih strategij za širjenje besedišča in pravilno umeščanje strokovnih pojmov v okviru stroke predmeta (področja).
• Iskanje učnih (strokovnih pojmov) v izbranem besedilu ter prepoznavanje njihove razlage v besedilu samem (od določanja ključnih pojmov do razumevanja sporočilnosti obravnavanega besedila).

RAZUMEVANJE BESEDILA

Konkretizacija razvoja in aktivne rabe gradnika v podporo bralni pismenosti:

• Iskanje in prepoznavanje strategij za razvrščanje večjega števila ločenih besedil v smiselno urejeno celoto z upoštevanjem logičnega zaporedja dogodkov.
• Razgovor učitelja z dijaki, pregled razumevanja vsebine besedila ali učne dejavnosti ter podelitev mnenj, ugotovitev in pridobljenih spoznanj.
• Individualno delo z multimodalnimi besedili za spoznavanje njihove uporabnosti v osebnem izobraževanju glede na interese ter prepoznavanje in ozaveščanje vloge takih besedil v sodobnem času.
• Spoznavanje osnovne zgradbe besedila ter iskanje pomena za tako členjenost glede na sporočilno vrednost (analiza poljudnoznanstvenega članka).
• Načrtna raba ter izvedba bralno učnih strategij za razumevanje prebranih ali tvorjenih besedil (izgradnja plakatov, Paukova strategija, oblikovanje miselnih vzocev, sestavljanje in povezovanje ključnih pojmov (povedi) v smiselno celoto).
• Branje in razumevanje zgodovinskih virov, njihovo umeščanje v prostor in čas,  iskanje konkretnih zgodovinskih dejstev, opredelitev do zgodovinskega dogajanja.
• Vodena predstavitev strokovno zahtevnejših virov različnih strok ter spoznavanje pristopov za njihovo rabo v učnem šolskem okolju pri poglabljanju znanja.

ODZIV NA PREBRANO IN TVORJENJE BESEDIL

Konkretizacija razvoja in aktivne rabe gradnika v podporo bralni pismenosti:

• Ugotaljanje intelektualnega in čustvenega odziva dijakov preko razgovorov, ki vključujejo podelitve mnenj, izkušenj, spoznanj, asociacij, ter urjenje retoričnih veščin.
• Izpolnjen delovni list posameznega dijaka po navodilih učitelja oz. zasnovi učne dejavnosti (oblikovanje povzetka, določanje ključnih pojmov, beleženje razlag za posamezne učne pojme, oblikovanje miselnega vzorca, pojmovne mape, oblikovanje sklepnih zaključkov, navajanje dokazov ali pojasnil pri usvajanju novih pojmov).
• Citiranje in navajanje izbranih besedil iz tiskanih ali spletnih virov.
• Oblikovanje zbirke izpolnjenih delovnih listov ali preglednih slik učnih dosežkov dijaka pri različnih predmetih.
• Vključevanje multimedijskih vsebin v učno dejavnost kot izhodišče za tvorjenje pisanih besedil (prosti zapisi dijaka ali vodena analiza).
• Načrtna raba bralno učnih strategij za poglabljanje razumevanja ter tvorba novih besedil kot izhodišč za naslednje učne dejavnosti.
• Zastavitev ideje ali koncepta, ki se ga lahko likovno izpelje ter se opira na aktualne okoljske vsebine, šolsko problematiko ali socialno področje.

KRITIČNO BRANJE

Konkretizacija razvoja in aktivne rabe gradnika v podporo bralni pismenosti:

• Preverjanje učinkovitosti metod izgradnje učnih modelov za izboljšanje miselnih predstav glede učnih pojmov in procesov.
• Postavitev in oblikovanje kriterijev za izbiro najprimernejšega vira pri iskanju želenih podatkov iz izkušenj učne dejavnosti ter postavitev priporočil na podlagi ocene dela z viri.
• Glasovanje dijakov za najustreznejši vir informacij pri iskanju strokovnih podatkov, ki izhajajo iz predmeta ter utemeljevanje izbire.
• Seznanitev dijakov z vlogo šolske knjižnice in aktualizacija rabe knjižnično informacijsih znanj v sodobnem času (učne dejavnosti spoznavanja KIZ, izpolnjevanje vprašalnikov, obiski šolske knjižničarke).
• Načrtna raba bralno učnih strategij za kritično branje in vrednotenje besedil ter ocena sporočilnosti prebranih besedil.
• Oblikovanje lastnega mnenja z utemeljevanjem, urjenje retoričnih veščin in načel javnega nastopanja.
• Premišljevanje in kritično presojanje o zastavljenih konceptih, vrednotenje ideje, predvidevanje odziva naslovnika (publika), preverjanje obsega z vidika aktualnosti, sporočilnosti.