LUTKE- intervju, 2.PV

V drugem letniku dijaki pripravljajo kratko 3 minute trajajočo lutkovno animacijo, kot uvodno motivacijo za dejavnost v vrtcu. Dijaki spoznajo vrste lutk, pomen lutk, ogledamo si posnetke različnih vrst lutk, izdelajo lutke, napišejo besedilo, razmišljajo o dejavnosti, ki bo sledila in zapišejo cilje, ki jih želijo doseči.

V tem šolskem letu sem vključila iskanje besedil v povezavi z vlogo lutke v otrokovem predšolskem obdobju. Dijaki so prinesli besedila in pravilno navedli vir. Na osnovi navedenega vira, smo v šoli preverili podatke, ali je avtor znan, kakšen je naslov, ali so podnaslovi, kaj sporoča vključena fotografija, ali je naveden avtor fotografije …

Besedila so dijaki predstavili sošolcem. Prebrali smo intervju z lutkarjem Edijem Majaronom. Sledili so nastopi z razlago didaktičnega dela.

Pri uri slovenščine so se pogovorili o intervjuju.

Zaključek je bil intervju s profesorjem geografije. Seveda so intervju vodile lutke.

UMETNOSTNO ZGODOVINSKA OBDOBJA IN SMERI, 1. letniki

Kako naučiti dijake opazovati likovna dela, ločiti posamezna likovna področja, likovno ustvarjati in predelati vsa umetnostnozgodovinska obdobja in smeri tako, da so sami aktivni?

Zamislila sem si projektno delo v parih. Vsak par je dobil eno obdobje. Najprej so prebrali, kaj piše v učbenikih in naredili kratke povzetke. Potem sem prinesla umetnostnozgodovinsko literaturo, kjer so poglobili iskanje in se omejili na slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo. Opozorila sem jih, da si sproti beležijo vire, saj jih bodo navedli v PPpredstavitvi.

Iz zapisanega so naredili miselni vzorec, ki popolnemu laiku predstavi bistvo. Na spletu so iskali zanimivosti iz obdobja, ki ni vezano na umetnost, npr: prehrana, kozmetika, običaji, zdravilstvo, vzgoja, vraževerstva, pijača, vojska, orožje, … Sestaviti so morali učni list (A5) z nalogami različnega tipa, ki povzema umetnostnozgodovinske značilnosti. Doma so pripravili PP predstavitev, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva. Vsak dijak pa bo izdelal izdelek iz svojega obdobja.

Dijaki delajo egipčanski nakit, imitacijo papirusa, reliefe v mavčno ploščo, mozaik, kipce iz gline, das mase …

SPOZNAVANJE BLIŽNJE OKOLICE – VODENJE PO IZOLI, 1.PV

Na spletni strani Registra kulturne dediščine so dijaki iskali kulturne spomenike v Izoli, prebrali so opis in druge podatke. S pomočjo te strani smo določili krožno pot po mestu. V knjižnici smo si izposodili vodiče po Izoli, učbenike za umetnostno zgodovino, umetnostno zgodovinske knjige in kopije besedil ter splet.

Dijaki so iz zapisov v Registru kulturne dediščine razbrali vrsto spomenika, datacijo, obdobje in slog ter opis. Iz dane literature so poiskali informacije o splošnih značilnostih obdobja iz katerih so spomeniki, pozorni so bili na slike, podnaslove …

Več informacij so lahko poiskali na spletu, pri tem so preverili navedbe virov, ali so spletni viri kakovostni glede na kratico URL naslova.

Sledila je izdelava plakata in vodenje po mestu ter likovno ustvarjanje.

SODOBNA UMETNOST V VRTCU in SODELOVANJE CELE ŠOLE PRI REALIZACIJI KONCEPTUALNE UMETNOSTI

Knjižničarka je za potrebe predšolske vzgoje nabavila priročnik Sodobna umetnost v vrtcu.

Dijaki v 4. letniku s kratkimi predstavitvami predelajo in predstavijo njegovo vsebino in priprave za likovno dejavnost. Leta 2019 so dijaki izkazali veliko zanimanje za konceptualno umetnost. S knjižničarko sva se dogovorili, da bom med uro posamezne dijake pošiljala v knjižnico, kjer bodo iskali članke o sodobnih razstavah: konceptualna umetnost, performans, land art, instalacija, … Knjižničarka jih je usmerjala k pravilnemu zapisu vira. Nekateri dijaki so članke poiskali doma, zapisali vir in kdaj so dostopali.

Branje člankov o sodobni umetnosti je pri dijakih še bolj okrepilo zanimanje za konceptualno umetnost in jih motiviralo k izpeljavi lastne ideje z vodenjem in usmerjanjem dijakov cele šole pri likovnem ustvarjanju. Medsebojno so sodelovali in kritično iskali rešitve pri izvedbi tako likovnega kot pedagoškega dela. S tvorjenjem besedil so zastavili teme in jih oblikovali v lastne koncepte ter jih predstavili sošolcem.

Etape dela:

-Razmišljanje o konceptualni umetnosti preko lastnega dela.

-Izpeljava lastne ideje.

-Načrtovanje in zapis priprave za izvedbo likovne dejavnosti za otroke.

-Izpeljava likovne dejavnosti za otroke z elementi sodobne umetnosti.

-Razstava.

Medpredmetno smo se povezali z moduli  KURIKULUM ODDELKA V VRTCU, IGRA ZA OTROKE ter ZGODOVINO in SOCIOLOGIJO.

AVTORSKE KNJIGE v 4.PV

Zelo uspešen rezultat medsebojnega sodelovanja učiteljev in medpredmetnega povezovanja je avtorska knjiga dijakov. Pri slovenščini do jesenskih počitnic napišejo zgodbo – pravljico, ki vsebuje pesmico z dvema štirivrstičnima kiticama, pri glasbi do decembra pesem uglasbijo in naredijo notni zapis z zlogovnim podpisom. Januarja se lotimo ilustracije. Z dijaki gledamo različna multimodalna besedila, pogovarjamo se o kakovosti ilustracij, njihovi sporočilnosti, … Na razpolago imajo zbornike iz razstav ilustracij, … pogovarjamo se o različnih tehnikah, formatih, podlagah, vezavi, …

Najprej razdelijo besedilo, naredijo načrt glede na strani, določijo karakter in lastnosti junakom in nato se lotijo risanja. Če so junaki zgodbe živali, izhajajo iz fotografij.

Končane ilustracije skenirajo in digitalno oblikujejo strani. Tu se vključi še znanje in njegova nadgradnja iz IKT. Ko je knjiga končana, dijake čaka še razredni nastop, zato pripravijo predstavitev, ki zajema kratko vsebino knjigo, od kod so dobili zamisel za temo, kakšno likovno tehniko so uporabili za ilustracije.

Knjižničarka nas pred razrednim nastopom obišče in svetuje pri predstavitvah avtorskih knjig, dijake opozarja na pravilno izgovorjavo in na nastop.

Na razrednem nastopu predstavijo svoje avtorsko delo nato odigrajo na instrument in odpojejo. Na razrednem nastopu sta še profesorja glasbe, ki ocenita glasbeni nastop. Kasneje dijaki pri plesu izvedejo svojo plesno koreografijo, ki je povezana z zgodbo.

ANALIZA LIKOVNEGA DELA IN REPRODUKCIJA

S knjižničarko v 1.letniku načrtujeva skupno uro, kjer dijaki dobijo vpogled v knjižnične vsebine. S praktičnim delom jim je obrazloženo pravilno navajanje virov.

Delovno gradivo, ki ga dijaki dobijo v knjižnici, uporabijo pri LS (likovnem snovanju), ko naslikajo reprodukcijo, zapišejo življenjepis umetnika, navedejo njegova dela, napišejo, zakaj so določenega umetnika izbrali. Pri tem izhajajo iz obdobja ali umetniške smeri, načina slikanja, iz uporabe barv, nanosov … Ker gre za medpredmetno sodelovanje, delo vsebinsko vključijo v nalogo pri IKT (INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA.

5 minut “svobode”

Knjižni kotiček na šolskem hodniku smo želeli postaviti kot središče mini kulturnih dogodkov pod naslovom «5 minut svobode … » Kaj nas popelje do sprostitve in svobode uma? Je to knjiga, zgodba, recitacija, druženje, risanje, glasba, ples …

Ta dogajanja so bila 10 minut pred koncem glavnega odmora, ko se dijaki odpravljajo mimo knjižnega kotička proti učilnicam.

  • Tako smo izpeljali 5 minut svobode s knjigo, kjer so dijaki zapisovali citate iz prebranih knjig.
  • 5 minut svobode s svinčnikom, kjer smo risali na veliko površino obrise senc ob glasbeni spremljavi.
  • 5 minut svobode s Prešernom, ko so dijaki uprizorili Povodnega moža. Za njih je bila to vaja, ker so izpeljali delavnice za učence OŠ (likovna, dramska, plesna, glasbena). Šlo je za medpredmetno povezovanje s PPP, glasbo, SLO, likovno umetnostjo, plesom in kurikulom oddelka v vrtcu.
  • 5 minut svobode z branjem najljubše knjige.
  • 5 minut svobode, kjer knjižničarka predstavlja nove knjige.

.